Ples – način sporazumevanja s svetom
Govorica telesa je najbolj spontana oblika človeškega sporazumevanja. Že ko se rodimo, še preden prvič spregovorimo, s svojimi rokami in nogami izvajamo plesne gibe, nato pa iz tega preprostega jezika vznikne ples.
Marsikaj žene ljudi k plesu. Babica mi je v mojem domačem kraju nekoč rekla, da je ples način, s katerim se zahvalimo soncu, ker je v naša življenja prineslo toplino in svetlobo.
Moje ljudstvo je ob dobri letini plesalo po poljih z veseljem v srcu in se zahvalilo zemlji. Ko je kdo srečal človeka, ki ga je imel rad in si je želel pridobiti njegovo naklonjenost, je zaplesal, kot pav z razprostrtim repom. Tudi ob težavah z zdravjem lahko s skrivnostnimi plesnimi rituali odganjamo demone bolezni.
V mojem svetu je ples prepleten z življenjem in bivanjem že od rane mladosti. Že od nekdaj je ključ, ki odklepa vrata sporazumevanja človeka z naravo in vsemi živimi bitji. Tam, od koder prihajam, velja pregovor: »Če imaš noge, a ne znaš plesati, živiš zaman«. Ples je torej tesno povezan z naravo in življenjem. Čutim ga kot preplet narave in življenja – to je njegovo pravo bistvo.
Nekdo se rodi, da bi nadaljeval svoj rod, drugi zato, da bi užival življenje, tretji je na svetu zato, da si nabere izkušenj. Jaz sem na svetu zato, da življenje opazujem. Tu sem zato, da gledam, kako cveti roža in kako zatem uveni, kako lebdijo oblaki in kako se na listih nabere rosa ...
Zato tudi ves moj ustvarjalni navdih izvira iz narave in življenja: svetloba mesečine, pav z razprtim repom, preobrazba metulja, prelet kačjega pastirja nad gladino vode, zvijanje gosenice, mravlje, ki se postavijo v vrsto …
Pred mnogimi leti sem pred občinstvom zaplesala v svoji prvi koreografiji, pavjem plesu, ki sem ga poimenovala Pavova duša. Pav simbolizira svetost in v deželah Vzhoda predstavlja lepoto, saj po videzu spominja na feniksa, s svojo držo pa na zmaja. V tem plesu sem odkrila pavovo dušo.
Plesna kultura človeštva je bogata, zaobjema našo skupno kulturo in lastnosti. Bistvo plesa luščimo iz opazovanja narave, življenja in vseh živih bitij okoli nas. Tudi moj narod ima bogato plesno kulturo – to je dediščina, ki jo strastno prenašam dalje. Hrani naš um in telo ter nam omogoča sporazumevanje s svetom. Zbrala sem nekaj tradicionalnih primitivnih plesov in jih prenesla na oder. Med njimi so Yunnan Impression, Tibetan Riddle, Pingtan Impression in mnogi drugi. Vsi izvirajo iz zemlje in so dediščina naših prednikov, ki si zasluži, da jo ohranimo in predstavimo svetu.
Ob uprizoritvi teh plesov so bili ljudje globoko prevzeti nad njihovo očarljivo lepoto in kulturnim pomenom. Kot plesalka že desetletja raziskujem brezmejno kraljestvo plesa in bila sem povabljena k ustvarjanju eksperimentalnih sodobnih predstav na svetovnih odrih, med drugim sem ustvarila koreografiji Obleganje – Celotna zgodba Zbogom, moja draga konkubina (Under Siege - The Full Story of Farewell My Concubine) in Posvetitev pomladi (Rite of Spring).
Mojo umetnost navdihujejo narava mojega domačega kraja, osebne življenjske izkušnje in globine vzhodne civilizacije, ki je sestavni del človeške civilizacije, k njej prispeva s svojo raznolikostjo, bogastvom in predvsem navdihom.
»Učenje od narave« ter »enotnost človeka in vesolja« sta principa filozofije, modrosti in estetike Vzhoda ter tudi duhovno jedro moje umetnosti. Ljudje bi naravo morali spoštovati, se od nje učiti in z njo živeti v harmoniji, tako kot z njo sobivajo tla, gore in nebo.
Plesalci in koreografi bi morali pozorneje prisluhniti radostim in stiskam sveta ter s plesom dopolnjevati dialog, ki smo ga ljudje z naravo in življenjem vodili že tisoče let.
Ob tej priložnosti ne le nadaljujem s svojim delom in ne le delim svoje plesne kulture s svetom, temveč v svet pošiljam vabilo ter upam, da se bodo nanj odzvali plesalci s celega sveta, ki imajo ples radi in se želijo z njim izraziti: zaplešimo skupaj, da izkažemo našo ljubezen in zahvalo nebu in zemlji.
Življenje se nikoli ne konča in ples se nikoli ne ustavi.
Yang Liping, plesalka in koreografinja iz Kitajske
Prevedla Tatjana Ažman
