Oper und Ballett

Zbor Opere SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Solistki Valentina Čuden, sopran, Sofia Ticchi, klavir

Program
Michael Haydn: Laudate pueri Dominum, graduale za ženski zbor in orgle

Wolfgang Amadeus Mozart: Alleluia iz solo moteta Exsultate, jubilate za sopran in orgle, K. 165

César Franck, prir. John Rutter: Panis angelicus za mešani zbor in orgle

John Rutter, prir.: Christmas Night za mešani zbor in orgle iz Arbeaujeve zbirke Orchésographie

Neznani skladatelj, prir. Franc Kramar: Slava Bogu na višavah za mešani zbor in orgle

Hugolin Sattner: Počivaj, milo detece za mešani zbor in orgle

Lojze Mav: Presveta noč za mešani zbor in orgle

Matija Tomc: Radujte vsi krogi se zemlje za mešani zbor in orgle

Hugo Wolf: Ach, des Knaben Augen, duhovni samospev za sopran solo in orgle

Lojze Mav: Božična noč za mešani zbor in orgle

Andrej Makor: Sveti večer (V daljavi zvonijo božični zvonovi) za mešani zbor in klavir

John Williams, prir. Audrey Snyder: Somewhere In My Memory za mešani zbor in klavir

James Pierpont, prir. Gordon Langford: Jingle Bells za mešani zbor

Angleška tradicionalna, prir. Arthur Warrell: Merry Christmas za mešani zbor

»Božič bom častil v svojem srcu in ga skušal ohraniti vse leto,« je leta 1843 zapisal sloviti angleški književnik Charles Dickens v svoji noveli Božična pesem (A Christmas Carol). Zapisana misel nikakor ni prazna romantična puhlica ali naivno verovanje dušebrižnih ovčic, ampak le eno izmed številnih bolj ali manj subtilnih in poetičnih sporočil, s katerimi je avtor želel prebuditi tedanjo javnost glede izkoriščanja otrok v primežu vedno bolj neusmiljenega kapitalističnega sistema. Dečkom, ki so delali v rudnikih, še posebej pa deklicam, ki so šivale tudi po štirinajst ur na dan in pogosto spale kar stoje, se v Angliji v prvi polovici 19. stoletja prav gotovo ni pisalo najbolje, zato je Dickens, ki je tudi sam izkusil bridkosti prisilnega otroškega dela v tovarni, želel rojake s svojo novelo pozvati k spremembam, na katerih bi lahko skupaj gradili boljšo in pravičnejšo družbo prihodnosti. Tudi če se kaj takega po vseh neuspelih revolucijah in antagonizmih med človekom in kapitalom še danes zdi nedosegljiva utopija, ki spominja na neuresničen »božični čudež«, pa ne pomeni, da si zanjo ne splača prizadevati. Prav nasprotno – veselje, povezano z verovanjem v prihod mesije Jezusa v podobi novorojenega otroka, danes presega krščansko misel in se namesto sledenja cerkvenim dogmam umešča v najrazličnejše rituale sodobne družbe, kot so medsebojna obdarovanja, prijateljska druženja in druga drobna veselja, ki lahko prav vsakemu izmed nas pričarajo svojo različico božične pravljice.

Upamo, da bodo svoj košček k prazničnemu razpoloženju prispevale tudi izbrane skladbe letošnjega božičnega koncerta, na katerem se bodo ob všečnih in lahko zapomljivih napevih domačih skladateljev, kot so Hugolin Sattner, Franc Kramar, Lojze Mav, Matija Tomc in Andrej Makor, oglasile tudi slovesne in lirično občutene melodije Michaela Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Césarja Francka, Huga Wolfa, Jamesa Pierponta ter vélikih melodikov našega časa, Johna Rutterja in Johna Williamsa, katerih čarobna božična zvočnost je že večkrat zašla tudi na filmsko platno. Navsezadnje nas že dolga tradicija izbranih božičnih pesmi, ki so nastajale med pozno renesanso pa vse do 20. stoletja in naše sedanjosti, lahko vedno znova spomni na to, da upanje v človeško dobroto še vedno tli pod debelo odeje teme in zla in da je božič pravzaprav priložnost, da začnemo znova – glasba pa nam s svojo sočutnostjo pri tem lahko le pomaga s tlakovanjem najkrajših poti med nami in srci vseh, ki nas obkrožajo.