Oper und Ballett

Tenorist Martin Šrejma je diplomiral iz solopetja na Praškem konservatoriju v razredu profesorja Jiřija Kotouča. V letih 2002 in 2004 je osvojil prvi nagradi na Mednarodnem pevskem tekmovanju Antonína Dvořáka v Karlovih Varih, kjer je prav tako osvojil nagrado Praškega narodnega gledališča. Leta 2004 je nadaljeval študij petja pri Lucetti Bizzi in Eugeniu Furlottiju na Konservatoriju Arriga Boita v Parmi, prav tako pa se je udeležil mojstrskih tečajev pri sloviti sopranistki Mirelli Freni (2009) in basbaritonistu Tomu Krauseju (2011). Leta 2005 je postal solist Praške državne opere, leta 2012 pa solist Opere Narodnega gledališča v Pragi. V obeh praških opernih hišah je poustvaril številne vloge, kot so Tamino (Čarobna piščal), Ferrando (Così fan tutte), Don Ottavio (Don Giovanni), Basilio (Figarova svatba), Almaviva (Seviljski brivec), Don Ramiro (Pepelka), Vojvoda Mantovanski (Rigoletto), Doktor Cajus (Falstaff), Cassio (Othello), Macduff (Macbeth), Ismaele (Nabucco), Alfredo (La traviata), Dalandov krmar (Večni mornar), Walther von der Vogelweide (Tannhäuser), Edmondo (Manon Lescaut), Pong (Turandot), Edgardo (Lucia di Lammermoor), Jeník (Prodana nevesta), Vitek (Dalibor), Jirka (Vrag in Kata), Lord Essex (Brittnova Gloriana), Čarovnica (Humperdinckova Janko in Metka), Romeo (Gounodeva opera Romeo in Julija), Mazal, Blankytný in Petřik (Janáčkova opera Izleti Gospoda Broučka), Princ (Zaljubljen v tri oranže) in Sou Čong (Lehárjeva opereta Dežela smehljaja). Kot gostujoči solist je nastopil v Narodnem gledališču v Brnu, v Moravsko-šlezijskem gledališču v Ostravi, v Gledališču Františka Xaverja Šaldija v Liberecu, Gledališču Josefa Kajetana Tyla v Plznu ter na odprtem opernem odru v Češkem Krumlovu. V sezoni 2003/2004 se je pridružil Švicarski operni družbi na turneji po Nemčiji in Švici, leta 2005 pa je nastopil s Filharmonijo iz Toronta v okviru turneje po Kanadi. V naslednjih letih je nastopil kot Pollione (Norma, 2006) v Španiji, nato kot Jeník (Prodana nevesta, 2009) na Nizozemskem, leta 2011 pa kot Michelis v Martinůjevi operi Grški pasijon (Teatro Massimo v Palermu). Pogosto je nastopal na Japonskem, predvsem v okviru turnej Praške državne opere in Opere Narodnega gledališča v Pragi, posveča pa se tudi koncertnemu petju v oratorijih in kantatah (kot solist je med drugim sodeloval pri izvedbi Händlovih oratorijev Samson in Mesija, Bononcinijeve opere Astarto, Mozartovega Rekviema in kantate Spokorjeni David, Haydnovega oratorija Stvarjenje, Bachovega Božičnega oratorija in Mendelssohnove simfonične kantate Hvalnica (Lobgesang), ki je bila izvedena na Praškem pomladnem festivalu 2012). Med pevčeve zadnje uspešne odrske kreacije velja omeniti tudi nastop v vlogi Maria Cavaradossija iz Puccinijeve opere Tosca v letu 2021 (produkcija HNK Ivana pl. Zajca na Reki) pod taktirko Simona Krečiča.