Opera Ballet

Eden od najvidnejših opernih režiserjev svoje generacije, Hugo de Ana, se je rodil v Buenos Airesu, kjer je diplomiral iz vizualnih umetnosti in kostumografije na umetniški akademiji Ernesta de la Corcove. Po diplomi je nekaj časa poučeval na Univerzi v Plati, a se je kmalu začel posvečati gledališču. Njegova gledališka kariera se je začela v Teatro Colón v rodnem Buenos Airesu, kjer je najprej deloval kot tehnični direktor in izvršni producent. Za omenjeno gledališče je režiral opere, kot so Turandot, Werther, Don Carlos, Cavalleria Rusticana, Glumači, Medeja Luigija Cherubinija in Razuzdančeva usoda Bele Bartóka. Sledi obdobje delovanja v čilski prestolnici, Santiagu, kjer je uprizoril opere Romeo in Julija, Lucrezia Borgia, Don Carlos in Hoffmannove pripovedke, za katere je kar tri leta zapored prejel posebno nagrado kritikov za najboljšo režijo. Kmalu se je s svojim prepoznavnim režijskim konceptom, ki izhaja iz spektakularne scenografije in posebne rabe odrske luči, uveljavil tudi v Evropi, kjer je najprej sodeloval z madridskim gledališčem Zarzuela, nato še z barcelonsko Opero Liceu. Za slednjo je ustvaril predstave, kot so Gluckova Armida, Giordanova opera Andrea Chénier, Wagnerjeva Valkira, Rossinijeva opera Ermione in Verdijev Otello. Njegov italijanski debut predstavlja režija Rossinijeve opere Mojzes v Egiptu v Bologni leta 1990. Od takrat sodeluje z najpomembnejšimi italijanskimi glasbenimi gledališči. Za milansko Scalo je režiral opere Lucrezia Borgia, Samson in Dalila, Moč usode in Trubadur, za torinski Teatro Regio Manon Lescaut, za neapeljski Teatro San Carlo Mojzes v Egiptu. V rimskem Teatro dell’Opera je režiral opere Ermione, Werther, Respighijevi operi Marie Victoire ter La fiamma (Plamen), Seviljski brivec, Mascagnijevo Iris, za veronsko Areno pa operi Nabucco in Hoffmannove pripovedke. V beneški operi La Fenice je uprizoril Bizetovo Carmen. Sodeloval je s številnimi opernimi in glasbenimi festivali, med drugim tudi z Rossinijevim opernim festivalom, za katerega je režiral opero Semiramida, poleti 2007 pa je za mednarodni festival v španskem Santadru režiral Bellinijevo Mesečnico. Velik uspeh so doživele tudi njegove operne uprizoritve drugod po Evropi. Za Nemško opero v Berlinu je ustvaril režijo opere Don Carlos, za londonski Covent Garden operi Don Carlos in Lucrezia Borgia; pod režijo se je podpisal tudi pri operni produkciji Aide (Opera v Sevilli) in Tosce (Opera v Tel Avivu). Kot avtorja režijskega koncepta ga zasledimo tudi v produkcijah oper, kot so Cid (Sevilla in Washington), Simon Boccanegra (Parma) ter Turandot, Ljubezenski napoj in Norma (Tokio). Nedavno je režiral Gounodovo opero Faust v parmskem Teatru Regio, ob tem pa še Berliozovo dramatično legendo Faustovo pogubljenje in Schumannove Prizore iz Goethejevega Fausta. V zadnjih treh letih je režiral kar nekaj novih opernih produkcij, začenši z Donizettijevo opero La favorita v Čilu, Cherubinijevo Medejo v Torinu, Aido v Padovi in La traviato v Mariboru. Tem se je pridružila še režija Lehárjeve operete Vesela vdova v Padovi. V zadnjih mesecih leta 2011 je režiral še opere Boris Godunov v Santiagu, Simon Boccanegra v Bilbau in Tosco v Tel Avivu. Hugo de Ana je za svoje umetniške dosežke prejel številne nagrade, med drugim je dobitnik nagrade “abbiati” leta 1997, in sicer za režijo oper Iris, Turandot in Hoffmannove pripovedke, leta 2002 pa mu je bila ista nagrada podeljena za opero Don Carlos v madridskem Teatru Real, in sicer za najboljšo režijo, scenografijo in kostumografijo. Leta 2002 je prejel tudi nagrado “Opera Award” za režijo Verdijeve opere Moč usode, dve leti kasneje pa za režijo Gounodove opere Faust.