Nenadoma nas je zapustil dramski igralec Miloš Battelino, član igralskega ansambla mariborske Drame med letoma 1996–2020. Rodil se je 23. junija 1953 v Kopru, osnovnošolska in dijaška leta je preživel v Mariboru, kjer se je v Amaterskem gledališču Slava Klavora začel ukvarjati z gledališčem. Leta 1974 se je vpisal na študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njegova zrela poklicna igralska pot je povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem v Ljubljani (1982–1995) in z Dramo SNG Maribor (od leta 1996). Kot igralec je nastopil v več kot sedemdesetih gledaliških uprizoritvah, oblikoval je petnajst filmskih in televizijskih vlog ter sodeloval v številnih drugih umetniških projektih.
Miloš Battelino je veljal za svojstvenega igralca z veliko odrsko prezenco. Znal je oblikovati vloge tako v različnih žanrih klasičnega dramskega repertoarja kot vloge v različnih oblikah postdramskega gledališča. Med njegove najvidnejše igralske stvaritve sodijo nastopi v uprizoritvah Ujetniki svobode, Razredni sovražnik, Jaz nisem jaz, Šeherezada … (v SMG Ljubljana), Baal, Lov na čarovnice, V samoti bombaževih polj, Milo za drago, La Strada, Intimni avtoportret Fride Kahlo, Revizor … (v SNG Maribor), v filmih Splav meduze, Rdeči boogie, Veter v mreži, Zvenenje v glavi, Petelinji zajtrk …
Ena od razpoznavnih značilnosti Miloša Battelina je bila njegova spontanost, ki jo je izražal tako na odru kot v zasebnem življenju. V gledališkem listu Drame SNG Maribor je dramaturginja Maja Borin ob njegovi upokojitvi leta 2020 med drugim zapisala: »Miloš se je v vseh obdobjih svojega življenja bojeval, da bi ohranil sebe in svojo spontanost. Spontanost vrti Milošev igralski in privaten svet. Miloš izstopa. Iz svetov, iz gledališča, iz družbenih spon, iz vsega, kar ga na nekaj priklepa.« Njegova gledališka kolegica Milada Kalezić pa je napisala: »Miloš je igralec tistega najbolj plemenitega kova – igralec žlahtne predanosti gledališču, predstavi in liku, ki ga igra. Njegova igralska prezenca je vsa v liku, ki ga igra z naravnost presunljivo vdanostjo umetnika, ki želi spoznati do konca tiste zadnje skrivnosti človeškega značaja. Pomanjkanje vsakršne igralske poze in preračunljivega ugajanja publiki je pri njem naravnost fascinantna. (…) Ne glede, ali igra veliko ali majhno vlogo, kadar stoji na odru, ga vedno napolni z redko videno in dragoceno umetniško energijo.«
Dragi Miloš, počivaj v miru.
