Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa
Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa
Fascinantna igra o najstniku, ki rešuje nerešljive uganke in premika meje (svojega) sveta
Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da najde morilca, a naloga, ki si jo zada, je vse prej kot enostavna. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, matematiko, logiko (zna našteti vsa praštevila do 7507) in vesolje. Ne prenese, da bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor ter sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Ob raziskovanju Wellingtonove smrti Christopher odkrije vse polno nerešenih ugank, razkrijejo se mu popolnoma neznani svetovi, raziskovanje pa ga potisne v situacije, kjer se mora soočiti s svojimi strahovi in omejitvami. Med iskanjem pasjega morilca presenečen odkrije skrivališče za domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet. Tako nekega dne sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegnil bo od doma.
O svetovno uspešnem romanu Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003) njegov avtor Mark Haddon pravi, da ne govori o sindromu, pač pa o drugačnosti, o tem, kaj pomeni biti avtsajder. Za uprizoritev, ki je prvo slovensko premiero dočakala na mariborskem Malem odru v režiji mariborske režiserke Mateje Kokol, je Večerova kritičarka Melita Forstnerič Hajnšek zapisala, da »nagovarja mlade in starejše gledalce« in da je to »zelo izvirna predstava o drugačnosti, o mejnosti občutij, ki z obvladano, do kraja premišljeno inscenacijo ter res dobro igro očara. Gotovo jo bodo še dolgo igrali. Morali bi jo.«
Mali oder
Fotogalerija
Režiser
Ustvarjalci
Vabimo vas na ogled
